APDEJT.si

Islamistični talibani so očitno prevzeli afganistanski konzulat v Bonnu. To je povzročilo zaskrbljenost in strah med afganistanskimi begunci v Nemčiji, na primer v Kielu, glede njihove varnosti. Tudi organizacije za pomoč beguncem so izrazile globoko zaskrbljenost.

Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.

Predsednik Ahmed al-Sharaa bo v ponedeljek kot prvi sirski voditelj uradno obiskal Belo hišo, kar je vrhunec njegovega dela, s katerim je po prevzemu oblasti končal izolacijo države. Sharaa, čigar uporniške sile so konec lanskega leta strmoglavile dolgoletnega vladarja Basharja al-Assada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je izjavil, da bo Sharaa "upajmo" podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS), ki jo vodi ZDA.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi se lahko kmalu v Budimpešti srečala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump, da bi razpravljala o ukrajinski krizi. Orban je dejal, da je med stranema ostalo nerešenih le še nekaj ključnih vprašanj. Trump je na vprašanje o možnosti srečanja s Putinom odgovoril, da "je vedno možnost". Madžarska si prizadeva za izvzetje iz ameriških sankcij glede uvoza ruske nafte.

Hamas je obsodil odločitev Kazahstana o krepitvi odnosov z Izraelom, označil pa jo je za nesprejemljivo in jo ostro kritiziral. Hamas meni, da to dejanje predstavlja prikrivanje genocidnih dejanj, ki jih je Izrael zagrešil v Gazi. Gibanje je ponovilo poziv vsem državam, zlasti arabskim in islamskim, da prekinejo vse oblike odnosov z Izraelom.

ZDA so po Izraelu postale druga država, ki je zavrnila udeležbo v razpravi ZN o stanju človekovih pravic v državi. ZDA niso posredovale nacionalnega poročila pred srečanjem delovne skupine Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, ki je uradno zabeležila 'nesodelovanje' Washingtona.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbánom nakazal možnost izjem za Madžarsko glede sankcij na rusko nafto, glede na njeno energetsko odvisnost od Rusije. Trump je Orbána označil za "velikega voditelja". Pogovarjala sta se tudi o vprašanju ruske nafte in plina.

ZDA so izrazile popolno podporo pobudi Evropske unije glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje pomoči Ukrajini.

Donald Trump je pojasnil, da je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni ocenil, da je pravi čas za pogovore. Kljub temu je poudaril, da še vedno obstaja možnost, da se sreča s Putinom v prihodnosti v Budimpešti. Dodal je tudi, da bi moral biti Rusiji in Ukrajini dovoljeno, da se borita.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razmišlja o odobritvi izjeme za Madžarsko pri ameriških sankcijah na rusko energijo. Madžarski premier Viktor Orbán je to označil za ključno vprašanje za njegovo državo. Medtem pa je guverner Kalifornije Gavin Newsom prevzel vlogo ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji, ker Trumpova administracija ni poslala visokih uradnikov.

Koncert Izraelskega filharmoničnega orkestra v pariški Filharmoniji je bil prekinjen zaradi protestnikov, ki so poskušali ovirati izvedbo, tudi z uporabo dimnih bomb. Policija je pridržala štiri osebe, od katerih je ena v policijskih evidencah označena kot potencialno nevarna. Filharmonija je obsodila incident in napovedala tožbo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je izrazil pripravljenost, da njegova država gosti pogovore med Rusijo in Ukrajino za prekinitev ognja. Izjavo je podal v intervjuju za ameriški časnik The New York Times med obiskom v Washingtonu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ostro odgovoril beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku po njegovem povabilu Ukrajincem, da obiščejo Belorusijo. Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne potrebuje Lukašenkove "dobrote" v času, ko je izpostavljena nenehnim napadom.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je priznal, da ima Madžarska težave pri opuščanju nakupa nafte in plina iz Rusije zaradi pomanjkanja dostopa do morja in pristanišč. Madžarski premier Viktor Orban naj bi Trumpu predlagal paket poslov, ki vključujejo nakup ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev v petih letih in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev. V zameno naj bi Orban pričakoval odpravo ameriških sankcij na rusko nafto, ki ogrožajo stabilnost madžarskega gospodarstva.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je komentirala izjave vodje evropske diplomacije Kaje Kallas o privilegijih potovanja v Evropsko unijo (EU). Zaharova je Kallasovo spomnila na milijone nelegalnih migrantov, ki se nahajajo na ozemlju EU.

V Parizu je prišlo do incidentov med koncertom Izraelskega filharmoničnega orkestra, ko so pro-palestinski aktivisti z motilnimi dejanji prekinili dogodek. Med protestom so uporabili dimne bombe, kar je povzročilo aretacijo štirih oseb. Politični odzivi so bili ostri, orkester pa koncerta ni prekinil.

Emmanuel Macron je obiskal Mehiko, kjer se je srečal s predsednico Claudio Sheinbaum. Namen obiska je okrepiti politične in gospodarske vezi med državama, pri čemer je Sheinbaumova ponovila zahtevo po vrnitvi starodavnih rokopisov. Macron je poudaril, da mora boj proti narkokartelom potekati ob spoštovanju suverenosti držav. Izrazil je tudi previdnost glede sporazuma med EU in Mercosurjem in dejal, da pričakuje jasne odgovore.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve je izjavil, da se več kot 1.400 državljanov iz 34 afriških držav bori na strani Rusije v Ukrajini. Ukrajinska vojska je objavila posnetke napadov na skladišča nafte na Krimu, ruska vojska pa nadaljuje z intenzivnimi napadi po vsej Ukrajini, pri čemer je ciljala na železniško infrastrukturo v Harkovski, Černigovski in Dnjepropetrovski oblasti. Zelenski je izjavil, da bo podprl srečanje Trumpa in Putina, če bo zagotovljena prekinitev ognja. Poudaril je, da je Rusija v oktobru utrpela največje izgube od začetka vojne.

Madžarska se želi z Združenimi državami Amerike dogovoriti o nakupu ameriškega utekočinjenega plina in jedrskega goriva v zameno za umik ameriških sankcij na uvoz ruske nafte. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je napovedal podpis sporazuma z ZDA o sodelovanju na področju jedrske energije, ki bo Madžarski omogočal nemoten uvoz energentov iz Rusije. Premier Viktor Orban naj bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal nakup ameriškega utekočinjenega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev.

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.

Nemški kancler je v Braziliji pred svetovno podnebno konferenco utrdil nemško stališče glede boja proti vročinskemu valu, pri čemer je poudaril tehnološko odprtost.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil trditev, da je Indija v veliki meri prenehala kupovati nafto od Rusije. Izjavo je podal med odgovarjanjem na vprašanja novinarjev v Beli hiši.

Madžarski premier Viktor Orban se je v petek srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, da bi okrepil gospodarske vezi in ohranil ravnotežje med ZDA in Rusijo. Orban se sooča s pritiski za zmanjšanje energetske odvisnosti Madžarske od Rusije, zlasti po sankcijah, ki jih je Trump uvedel proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si prizadeva za izjemo pri uvozu ruske nafte in morebitno podporo pri članstvu Ukrajine v EU.

Velika Britanija je ukinila sankcije sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Šariju, dan po tem, ko je to storil Varnostni svet Združenih narodov. Evropska unija je napovedala, da bo sledila britanskemu zgledu. Odločitev je bila sprejeta pred načrtovanim srečanjem al-Šarija z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je med obiskom v Kišinjevu v moldavskem parlamentu napovedala odprtje urada Evropskega parlamenta v Kišinjevu. Ob tem je obljubila popolno podporo Moldaviji pri prizadevanjih za pridružitev Evropski uniji. Metsola in predsednica Moldavije Maia Sandu sta skupaj sodelovali na novinarski konferenci.

Madžarski premier Orbán Viktor je na družbenih omrežjih sporočil, da je madžarska delegacija prispela v Washington.

Grčija krepi svoj geopolitični in geoekonomski položaj ter naj bi do konca desetletja postala izvoznica zemeljskega plina v EU. Medtem so se pojavile kritike na račun vlade, da s podporo energetskim sporazumom, kot je tisti z ExxonMobil, energetsko bogastvo države prepušča v roke monopolov in da s tem ne ščiti meja. Prav tako so jo kritizirali glede zapiranja pošt ELTA, pri čemer naj bi šlo za usklajevanje z direktivo EU o liberalizaciji trga.

Izvolitev Zohrana Kwameja Mamdanija za župana New Yorka je sprožila navdušenje v Indiji, zlasti med indijskimi muslimani. Indijski politiki iz opozicije so pozdravili Mamdanija, ki ima gujaratske muslimanske korenine, medtem ko so hindujski nacionalistični politiki izrazili nasprotovanje. Družina in prijatelji Mamdanija, ki je izrazil hvaležnost svojim v Indiji rojenim staršem in citiral govor prvega indijskega premierja Nehruja, načrtujejo praznovanja v Indiji.

Finski politik Ano Turtiainen je po poročanju medijev zaprosil za azil v Rusiji. Turtiainen, znan po svojih kontroverznih stališčih, naj bi se za ta korak odločil zaradi političnega prepričanja.

Republika Moldavija je bila prvič izvoljena za članico Izvršnega sveta UNESCO za mandatno obdobje 2025–2029. Izvolitev je potekala na 43. zasedanju Generalne konference UNESCO. Izvršni svet je eden glavnih organov vodenja UNESCO.

Zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je s svojimi izjavami razburil lastno stranko, kar je privedlo do pozivov k njegovemu odstopu. Ministrove napake niso edini razlog za nastalo razpravo.

Namestnik ministra za kulturo Litve, Aleksandras Brokas, je odstopil s svojega položaja zaradi kritik glede njegovih obiskov v Rusiji po letu 2014. Brokas je dejal, da je odstopil, da bi ohranil svojo integriteto in omogočil ministrstvu nemoteno delo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Mehiko na državniški obisk, ki je prvi obisk francoskega predsednika v zadnjih 11 letih. Na letališču ga je sprejel mehiški minister za zunanje zadeve Juan Ramón de la Fuente. Macron se bo srečal s Claudio Sheinbaum, da bi okrepili vezi med državama.

Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, kar je njuno prvo bilateralno srečanje, odkar se je Trump vrnil na oblast. Orban se je nadejal, da bo Trump dovolil Madžarski uporabo ruske nafte, čeprav Trump sicer želi prepovedati uvoz ruske nafte evropskim državam, da bi zmanjšal prihodke Rusije za financiranje vojne v Ukrajini. Orban je nameraval razpravljati tudi o možnosti srečanja med ZDA in Rusijo ter zaprositi za izjemo od ameriških energetskih sankcij.

Kenijska vlada je pozvala Tanzanijo, naj zagotovi varnost kenijskih državljanov, ki so se znašli v nemirih po spornih predsedniških volitvah. Poročajo, da so bili nekateri Kenijci ubiti, ranjeni ali pridržani s strani tanzanijskih varnostnih sil. Kenijski zunanji minister je svojega tanzanijskega kolega pozval, naj zagotovi varnost Kenijcev, ujetih v nasilju po volitvah.

Iranski predsednik Pezeshkian je izjavil, da Iran si prizadeva za mir, vendar ne bo popustil pritiskom in ne bo opustil svojega jedrskega in raketnega programa. Zavrnil je ameriško prisilo in pozive k omejitvi iranskih obrambnih zmogljivosti. Prav tako je poudaril, da Iran ne bo pristal na pogajanja o svojih obrambnih zmogljivostih in ne bo opustil bogatenja urana, kar so pogoji, ki jih je postavil Trump za umik sankcij.

Perujski parlament je razglasil mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za persono non grata zaradi "nesprejemljivega vmešavanja v notranje zadeve" Peruja. Ta odločitev je prišla tri dni po prekinitvi diplomatskih odnosov med državama in v času, ko Peru razmišlja o dovolitvi varnega prehoda opozicijski političarki v Mehiko.

Donald Trump naj bi ponovno usmerjal ameriško zunanjo politiko v Latinski Ameriki s pomočjo CIA operacij v Venezueli, sporov s kolumbijskim predsednikom Petrom in milijardne podpore argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju. Cilj teh dejanj ostaja nejasen, še posebej glede na Trumpovo načelo "Amerika na prvem mestu".

Norveška ministrica za ribištvo je izjavila, da so pogajanja z Rusijo o kvotah za trsko "zelo zahtevna" in ocenila situacijo kot zapleteno. Rusija meni, da je Norveška kršila ribolovne sporazume s tem, ko se je pridružila sankcijam.

Rusko zunanje ministrstvo je zavrnilo poročila Financial Timesa o srečanju med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom v New Yorku. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je publikacijo označila za "fantastično zgodbo, vredno Agate Christie" in jo ocenila kot del protiruske informacijske kampanje, katere namen je ovirati prizadevanja za rešitev ukrajinske krize.

Nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je v petek na Dunaju pozval Evropo k odločnemu boju proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Poudaril je, da mora biti Putin poražen in da je Ukrajina sposobna osvoboditi Krim in druge zasedene regije.

Predsednik Ahmed al-Šaraa bo kot prvi sirski voditelj obiskal Belo hišo. Nekdanji džihadist, ki je prevzel oblast po strmoglavljenju Bašarja al-Asada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo al-Šaraa podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS).

Švedski premier Ulf Kristersson je pozval Evropsko unijo, naj se pripravi na dolgoročno izolacijo Rusije, tudi po koncu vojne v Ukrajini. Izpostavil je tudi pomembnost Baltiškega morja za evropske države.

Republikanci v senatu so blokirali dvostranski zakon, ki bi zahteval odobritev kongresa za vojaško akcijo proti Venezueli. Glasovanje je bilo tesno, kar kaže na deljenost glede te problematike. Razprava o omejitvi predsednikovih vojnih pooblastil je sledila nedavnim poročilom o povečanju ameriških vojaških sil.

Visoki severnokorejski in ruski vojaški uradniki so v Pjongjangu razpravljali o krepitvi sodelovanja, kar kaže na nadaljnjo usklajevanje med državama v luči ruske vojne v Ukrajini, poroča severnokorejska državna televizija.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje večkratnih schengenskih viz državljanom Rusije, pri čemer navaja spremenjene varnostne rizike zaradi ruske agresije v Ukrajini. Leta 2024 je bilo v Rusiji izdanih skoraj 224.000 večkratnih turističnih viz, kar predstavlja 41% vseh izdanih evropskih turističnih viz za ruske državljane. Ruska zveza turistične industrije je poročala, da Rusi trenutno skoraj ne dobijo večkratnih schengenskih viz.